Država nima igralniške strategije

Delo - Sob, 03.04.2004
Slovenija lahko postane evropska oaza igralništva, je ob svojem nedavnem obisku pri nas govoril ameriški strokovnjak za igralništvo William R. Eadington in slovenski vladi svetoval znižanje davkov. Tudi predsednik uprave novogoriškega Hita Branko Tomažič je kot vzrok za odlašanje šest let stare zamisli o zabaviščno-igralniškem središču v Novi Gorici navedel nepripravljenost države, da bi največjo turistično naložbo pri nas v zadnjih letih podprla z ustreznimi olajšavami. Čeprav na ministrstvu za finance trdijo, da »strateške usmeritve iz obstoječih dokumentov že sedaj omogočajo uresničitev koncepta, ki ga slovenskemu igralništvu predlaga Eadington, da pa mora za to obstajati ustrezen podjetniški interes«.
Temeljni dokument razvoja slovenskega igralništva v zadnjem desetletju je skoraj osem let stara strategija, ki določa, da naj bi bila »igralniška ponudba v Sloveniji predvsem izvozno usmerjena in zgoščena v igralniško-zabaviščnih centrih in v izrazito turističnih območjih«. Ob spremembah in dopolnitvah zakona o igrah srečo, ki so znižale stopnje za obračun koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo, smo predlani v okviru strategije slovenskega turizma dobili še posebno blagovno znamko Slovenija – dežela iger. To naj bi naša država, tako namreč pravi strategija, postala z ustrezno davčno politiko, ki bo omogočila postavitev velikega igralniško-zabaviščnega centra na območju Nove Gorice.
Slovenija – dežela iger
Dve leti pozneje je prišla v Slovenijo novica, da bo takšen center namesto na Okroglici, kjer je Hit zanj že kupil zemljišče, stal na Madžarskem, v bližini tromeje s Slovenijo in Avstrijo. Predsednik Hitove uprave sicer še vedno dvomi, da bo naložba uspela tudi Madžarom, saj so davki tam še višji kot pri nas. Kljub temu pa opozarja, da bo prej ali slej na podobno zamisel prišel še kdo v soseščini. »Pripravili smo izhodišče za predlog o spremembi igralniške zakonodaje in ga tudi predstavili na finančnem ministrstvu. Pri tem smo se naslonili na strategijo slovenskega turizma, ki govori tudi o pogojih za razvoj velikih zabaviščnih centrov. Državi želimo dopovedati, da je zanje smiselno izpolniti pogoje, ki zdaj niso izpolnjeni,« pojasnjuje Branko Tomažič.
V Hitu želijo sedanjo progresivno obdavčevanje zamenjati z degresivnim. »Jasno smo povedali, da ne želimo plačevati manjših davkov kot doslej. Nižje davke bi plačevali šele nad ravnijo zdajšnjih plačanih davkov. Lani smo tako skupno plačali 11,6 milijard tolarjev iz naslova davka na igre na srečo in koncesijskih dajatev ob v povprečju 33-odstotnem davku. Ta znesek bi ostal, od prihodkov nad to mejo pa bi po našem predlogu plačevali skupno 10-odstotni davek na bruto promet,« predlaga Tomažič. S sprejetim Hitovim predlogom bi si tako država po njegovem mnenju zagotovila zadržanje in povečanje davkov, podjetje pa bi bilo stimulirano za velike naložbe, ki ne bi bile več »poslovni samomor«, izjemno korist pa bi imel od tega tudi slovenski turizem.
Skupaj s prispevki in taksami je Hit lani v proračun plačal več kot 20 milijard tolarjev, brez prištetega davka na dobiček. »Podjetniški interes za takšen center že zdaj obstaja, a je ob zdajšnjih davkih neuresničljiv. Kdor trdi nasprotno, bodisi ni poslušal bodisi ni razumel, kaj je hotel povedati Eadington,« je še dodal Branko Tomažič.
Kaj menijo v Casinoju Portorož in Casinoju Bled
Po mnenju Aleš Dobravca, direktorja Casinoja Portorož, se je odnos države do igralništva sicer izboljšal, a bo morala prej ali slej znižati davke. »Od afer, ki so bile v precejšnji meri izraz nepoznavanja igralniške problematike, se je odnos spremenil v konstruktivni dialog, ki že poraja prve rezultate, recimo glede davčne in pravne regulative. Sicer pa menim, da bi morala država razumeti prednosti morebitnega dodatnega znižanja davkov,« meni Dobravc in dodaja, da bi se ugodni vplivi znižanja davkov kazali predvsem v turističnih naložbah, ki bi prinesle veliko več od samega vložka.
Bolj kritičen je Marjan Tomažič, prvi mož Casinoja Bled. »Država nima strategije do igralništva. Dokaz je visoka koncentracija igralnic in igralnih salonov. Za območje Slovenije, dela Avstrije, dela Italije in dela Hrvaške smo odprli že skoraj 60 igralniških hiš. Posledice se že kažejo v problemih poslovanja v manjših igralnicah, prav tako v salonih. Posledice socialnih problemov pa se bodo še pokazale,« meni Tomažič.
Kaj pomeni glas Slovenske turistične organizacije
Da sedanja progresivna davčna stopnja, ki bolj obremenjuje uspešnejša igralniška podjetja, ne spodbuja njihovega nadaljnega razvoja, meni tudi Karmen Novarlič iz Slovenske turistične organizacije. »Visoka progresivna koncesijska lestvica ne omogoča igralniškim družbam, da bi te lahko akumulirale sredstva za večja razvojna vlaganja. Slednja pa potrebujejo, saj bodo le tako obdržala prednost pred konkurenco sosednjih držav,« meni Novarličeva in opozarja tudi na pomanjkljivosti v sedanjem sistemu koncesijske dajatve. »Njen glavni namen je po zakonodaji vlaganje v turistične projekte in infrastrukturo, v resnici pa se jih kar 48 odstotkov steka neposredno v državni proračun. Učinkoviteje bi bilo, če bi del teh sredstev koncesionarji neposredno vložili v turistične investicije, ki bi vplivale na turistično ponudbo in na dvig konkurenčne sposobnosti in privlačnosti igralništva,« dodaja Novarličeva.
Primož Cirman via Delo