Visoki naložbeni načrti v Hitu

Finance, 16.Junij 2005

Predsednik uprave Hita Branko Tomažič (z leve) ter člana uprave Borut Jamnik in Silvan Križman so danes predstavili 109 milijonov evrov vredne naložbene načrte za letos in prihodnje leto.




Naložbeni načrt, ki obsega štiri projekte, namerava družba uresničiti tudi z dokapitalizacijo

Novogoriški Hit bo letos in prihodnje leto nadaljeval naložbeno dejavnost. Štirje projekti, ki jih je danes predstavila uprava, so vredni 109 milijonov evrov. Naložbeni načrt bo družba uresničevala tudi z dokapitalizacijo, za katero je na lanski skupščini pridobila pooblastilo delničarjev.

Predsednik uprave Hita Branko Tomažič (z leve) ter člana uprave Borut Jamnik in Silvan Križman so danes predstavili 109 milijonov evrov vredne naložbene načrte za letos in prihodnje leto.
Največji naložbeni projekt novogoriškega Hita bo predvidena gradnja zabaviščnega centra na Šentilju, velikega približno 28 tisoč kvadratnih metrov in vrednega 70 milijonov evrov. Kot je opozoril predsednik uprave Branko Tomažič, dokončne odločitve o tem projektu, ki je edina začetna naložba, še niso sprejeli.

Financiranje naložb tudi z dokapitalizacijo

Naložbe nameravajo v družbi financirati 60-odstotno z lastniškim, 40-odstotno pa z dolžniškim kapitalom, je pojasnil član uprave Borut Jamnik. Po pooblastilu delničarjev z lanske skupščine lahko uprava osnovni kapital družbe poveča za največ 25 odstotkov, kar bi po knjigovodski vrednosti pomenilo 7,2 milijarde tolarjev. Pri dokapitalizaciji je predvidena prednostna pravica zdajšnjih delničarjev. Kot je znano, je Hit v državni lasti. Tomažič pričakuje, da se bodo lastniki z načrti strinjali. "Jamstva še nimamo, a verjamem, da se lastniki razumejo na ekonomijo," je odvrnil Tomažič na vprašanje, ali so lastniki družbe pripravljeni na dokapitalizacijo.

NS konec junija, skupščina avgusta

Nadzorni svet družbe se bo na seji sešel 26. junija. Sejo skupščine delničarjev, na kateri bodo odločali tudi o delitvi bilančnega dobička, pa bo družba predvidoma pripravila 26. avgusta.
Albina Kenda

Tuje hočem, svojega ne dam

Dnevnik, 15.Junij 2005

Thomas Schmidt iz avstrijskega ministrstva za finance je za Dnevnik povedal, da v Avstriji tako kot v nekaterih drugih državah EU obstaja zakonska prepoved oglaševanja tujim igralnicam. Ta prepoved nudi podporo domačemu monopolu na področju iger na srečo in je splošna, torej ne razlikuje med igrami na srečo, ki so v tujini dovoljene, in tistimi, ki so prepovedane. Avstrijsko ministrstvo za finance meni, da s tem ne nasprotujejo evropski zakonodaji, saj je evropsko sodišče v več svojih odločitvah nacionalne monopole pri igrah na srečo priznalo kot skladne z evropsko zakonodajo. Thomas Schmidt navaja, da takšna prepoved oglaševanja tujih igralnic obstaja tudi v Nemčiji in tako tudi Avstrijcem v Nemčiji ni dovoljeno oglaševanje igralnic v Avstriji. Kljub temu Casinos Austria največ svojega prometa ustvarijo ravno v tujini. "Nedovoljen ukrep ene države ne more biti podlaga za drugi nedovoljeni ukrep," ob tem pravi Tilen Majnardi iz Hita.

Generalni direktor Casinos Austria Leo Wallner pa je minuli teden sporočil, da so avstrijske igralnice lani dosegle rekordni promet v višini 2,6 milijarde evrov, pri čemer so k takšnemu uspehu pripomogli predvsem posli v tujini. Doma pa se je uspeh zmanjšal, kar Wallner pripisuje predvsem konkurenci igralnic v bližini meje in upadanju navdušenja za igre na srečo med Avstrijci. Tudi avstrijske igralnice so namreč največ zaslužile s tujimi, predvsem nemškimi igralci na srečo. Casinos Austria so pred kratkim prevzeli deset igralnic na Spodnjem Saškem, kar je največja akvizicija v zgodovini podjetja. S tem Casinos Austria upravljajo okoli 80 igralnic na vseh celinah in ladjah na križarjenjih ter vsako leto privabijo k igram na srečo 15 milijonov obiskovalcev. V načrtu so tudi projekti v Čilu in na Japonskem ter odprtje prve igralnice v Bruslju.

Hitovi prihodki izjemno porasli

Novogoriška družba Hit je v letošnjih prvih štirih mesecih dosegla 17,9 milijarde tolarjev bruto prihodkov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bruto dobiček prvih štirih mesecev pa znaša 2,2 milijarde tolarjev, je uprava družbe danes povedala na novinarski konferenci v Ljubljani. Hit je v prvih štirih mesecih državi plačal 4,9 milijarde tolarjev davkov, od tega 2,6 milijarde tolarjev davka od iger na srečo in 2,2 milijarde tolarjev koncesijskih dajatev, je poročala STA.

Hit bi tožil Avstrijo

Dnevnik, 14. Junij 2005

Novogoriški Hit preučuje možnosti za vložitev tožbe na Evropskem sodišču proti Republiki Avstriji. Naša soseda je namreč konec leta 2003 sprejela zakon o igrah na srečo, ki je po oceni Hita diskriminatoren do tujih, torej tudi do slovenskih igralniških podjetij. Ozadje zapleta namerava vodstvo Hita podrobno predstaviti na jutrišnji novinarski konferenci. Novogoriški Hit preučuje možnosti za vložitev tožbe na Evropskem sodišču proti Republiki Avstriji. Naša soseda je namreč konec leta 2003 sprejela zakon o igrah na srečo, ki je po oceni Hita diskriminatoren do tujih, torej tudi do slovenskih igralniških podjetij. Ozadje zapleta namerava vodstvo Hita podrobno predstaviti na jutrišnji novinarski konferenci.
Kot kaže, bo Hit nova zakonodaja precej prizadela, saj z gradnjo nove igralnice na Šentilju meri predvsem na avstrijske goste. Vendar pa ga skrbi, kako jih bo privabil, saj na avstrijskem trgu tako kot drugi tujci ne sme oglaševati svojih storitev. V Hitu so za to izvedeli povsem naključno, ko so želeli svoje igralniške storitve oglaševati v avstrijskih medijih. Ena največjih lastnikov tamkajšnjih časnikov, graška Styria, jim je namreč takoj po sprejetju omenjene zakonodaje začela zavračati naročila za oglase.

Hit je od avstrijske vlade oziroma finančnega ministrstva pod vodstvom Karla-Heinza Grasserja poskušal dobiti natančno razlago sprejete zakonodaje. V njej namreč nedvoumno piše, da je na avstrijskem ozemlju prepovedano sprejemati vložke tujcev v igralniško dejavnost, medtem ko določila o oglaševanju igralniške dejavnosti na tujem ozemlju niso povsem jasna. Po več kot pol leta čakanja je Hit prejšnji teden od avstrijskega finančnega ministrstva dobil odgovor, v katerem zgolj pojasnjujejo, da so zakon sprejeli zaradi zavarovanja javnega interesa. Niso pa jim odgovorili na konkretno zastavljeno vprašanje, ali lahko tuje igralnice oglašujejo svojo dejavnost na avstrijskem trgu. Avstrijci se očitno zavedajo, da bi jih priznanje o prepovedi oglaševanja lahko pripeljalo pred Evropsko sodišče, saj s tem preprečujejo prost pretok storitev v Evropski uniji, ki ga predvideva 49. člen sporazuma o Evropski skupnosti.

V Hitu se jim zdi razlaga avstrijskega finančnega ministrstva o zaščiti javnega interesa precej privlečena za lase. Avstrijsko igralniško podjetje BETandWIN namreč velja v Evropi za enega izmed najbolj agresivnih in največjih oglaševalcev igralniških storitev. Tudi sicer pripisujejo sprejetje zakonodaje predvsem zaščiti avstrijskega igralniškega giganta Casinos Austria, na čelo katerega se je po navedbah avstrijskih medijev poskušal zavihteti tudi sedanji finančni minister Karl-Heinz Grasser. Razplet zgodbe z Avstrijci pa bo za Hit še kako pomemben, saj Italijani, od koder prihaja največ Hitovih gostov, pripravljajo podoben zakon.

Vesna Vuković, Tanja Praprotnik

Hitova širitev na Dojran, verjetno tudi v Beograd

7.3.2005
Preverili smo neuradno informacijo, da se družba Hit pripravlja na gradnjo igralnice v Beogradu. Izvedeli smo, da so v Hitu že opravili raziskavo srbskega trga in se seznanili s tamkajšnjo igralniško zakonodajo, vendar se za gradnjo še niso odločili. "Nova zakonodaja se nam zdi zelo dobra, vendar trenutno še proučujemo srbski trg," nam je povedal predsednik uprave Hita Banko Tomažič. Po njegovih besedah se projekta v Beogradu, če se bodo odločili zanj, ne bodo lotili pred dokončanjem projekta v Makedoniji. V hotelu ob Dojranskem jezeru na meji z Grčijo imajo namreč najete prostore za igralnico, sami pa želijo tam zgraditi svoj hotel z igralnico. "Zdaj iščemo ustrezno lokacijo na Dojranu," dodaja Tomažič. Hit ima v tujini še Casino Caribe na Nizozemskih Antilih, igralniško zabavišče Coloseum v Sarajevu in hotelski kompleks Maestral v Črni gori.
Mladen Mikovič, via Finance

Hit za nakupe in obnove hotelov namenil že skoraj osem milijard tolarjev

Novogoriški Hit je samo za nakupe in obnove hotelov v Kranjski Gori do zdaj namenil skoraj osem milijard tolarjev, so nam sporočili iz Hita. Družba vsako leto plača še 700 milijonov tolarjev koncesij od igralniške dejavnosti v Kranjski Gori, pol teh sredstev pa dobi občina. Hit je lastnik 1.300 hotelskih sob, kar pomeni večino hotelskih zmogljivosti v občini. Hitova hčerinska družba HTP Gorenjka je s kranjskogorskimi žičnicami sklenila dolgoročno pogodbo o ponujanju gostinskih storitev na smučiščih, kar jo je stalo pol milijarde tolarjev, kolikor bo namenjeno gradnji poletnega sankališča in nove žičnice.
via Finance

Hit - uspešno poslovno leto 2004

Vecer,4.2.2005
Bruto realizacija družbe v letu 2004 je znašala 47,8 milijarde tolarjev (199.364.286 €) (200 milijonov evrov), kar je za 10 odstotkov več od bruto realizacije v letu 2003, dosežen bruto dobiček v višini 4,4 milijarde tolarjev (18.351.524 €) pa je za 28 odstotkov višji od tistega v letu 2003 in za 63 odstotkov višji od načrtovanega.

Hitove igralniško-zabaviščne centre je v letu 2004 obiskalo 1,5 milijona gostov, kar je za 1,3 odstotka več kot leto poprej. Družba je v letu 2004 plačala skupaj 12,4 milijard tolarjev igralniških dajatev (6,7 milijarde tolarjev (27.944.366 €) davka od iger na srečo in izstopnega DDV ter 5,7 milijarde tolarjev (23.773.565 €) koncesijske dajatve). Skupina Hit, ki združuje devet družb, bo poslovno leto 2004 zaključila z več kot 55 milijardami tolarjev bruto realizacije, v Skupini je že 2200 zaposlenih.

V letu 2005 bo družba Hit nadaljevala velike investicije z glavnim projektom prenove igralniško-zabaviščnega centra Park v Novi Gorici. Zaradi izvedbe te 5 milijard tolarjev vredne investicije 2005 za družbo Hit ne bo običajno poslovno leto, saj bo pomemben del Hitovih igralniško-zabaviščnih kapacitet v Novi Gorici zaprtih.
via Večer

Hit odpustil devet domnevnih kršiteljev

Delo - Sob, 29.01.2005
Na novogoriškem Hitu je včeraj Katja Kogej iz službe za odnose z javnostjo za Delo potrdila, da je Hit proti 12 uslužbencem, osumljenim zlorabe obračuna stroškov, uvedel postopek izredne odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Neuradno smo izvedeli, da je devet, predvsem mlajših uslužbencev, že dobilo odpoved. Hit je za preverjanje svojih uslužbencev najel pooblaščeno detektivsko agencijo.
Kot smo že poročali, je novogoriška družba preverjala, s katerih naslovov se na delovno mesto vozijo njihovi uslužbenci in ali se potni stroški, ki so jih prikazali, ujemajo z opravljeno potjo. Za tak ukrep so se odločili, ker bi imela zloraba obračuna potnih stroškov znake kaznivega dejanja goljufije, pomenila pa bi tudi hujšo kršitev delovnih obveznosti.
Kot je pred dnevi za Delo pojasnila prof. dr. Polonca Končar s pravne fakultete, ima delodajalec ob sumu kaznivega dejanja in hujše kršitve delovnih obveznosti pravico uslužbencu odpovedati delovno razmerje. Na Hitu so tako tudi storili, kar je Kogejeva uradno tudi potrdila in poudarila, da je Hit v prejšnjem letu svoje uslužbence večkrat pozval, naj osvežijo podatke o prevozu na delo, podpisati pa so morali tudi izjavo, da se zavedajo, da so v primeru napačnega navajanja podatkov kazensko in odškodninsko odgovorni.
Nekateri od devetih uslužbencev, ki so že ostali brez službe, so člani sindikata Neodvisnost, kar je potrdil tudi Andrej Rauter, odvetnik vsaj treh osumljenih oziroma odpuščenih. Rauter je zaprosil za odlog zagovora svojih treh strank, saj je Hit povabil uslužbence na zagovor le dva dni pred zagovorom, tako da se nanj niso mogli ustrezno pripraviti. Za nadaljnje postopke in ali so med odpuščenimi tudi Rauterjeve stranke, nam včeraj ni uspelo izvedeti, ker je bil odvetnik nedosegljiv tudi po mobilnem telefonu.
M. Do.

via Delo

10 let Perle

Delo - Pet, 14.11.2003
Z dejavnostjo v Perli, ki je največje igralniško-zabaviščno središče Hita in hkrati med največjimi tovrstnimi v Evropi, urejenimi po vzoru igralnic v središču ameriškega igralništva Las Vegasu, so v desetih letih iztržili za dobrih 140 milijard tolarjev (tolikšna je skupna bruto realizacija), in sicer večino v devizah, od tega kar 126,5 milijarde tolarjev zgolj z igrami na srečo, ostalo pa z gostinsko dejavnostjo. Odločitev podjetja Hit za naložbo v takrat novo obliko turistične in predvsem – za Slovenijo in Evropo – nove in razvejene igralniške ponudbe, se je v minulem desetletju nedvomno pokazala kot gospodarsko upravičena.
Vodstvo Hita je pred včerajšnjo slovesnostjo ob 10. obletnici odprtja Perle predstavilo podatke, ki potrjujejo uspešnost dejavnosti tega novogoriškega igralniško-zabaviščnega središča. Perlo je v desetih letih obiskalo kar 8.250.000 gostov, največ med njimi iz Italije. Delež italijanskih gostov je pravzaprav vsa minula leta presegal 90 odstotkov; v prvem letu je njihov delež znašal 93, zdaj pa dosega 91 odstotkov. Obiskovalcev iz Slovenije je zdaj približno 6, vseh drugih pa 3 odstotke. Za celovito ponudbo v Perli, v kateri je obiskovalcem zdaj – po uresničeni naložbi v nove prostore in povečanje igralniških zmogljivosti pred dvema letoma – na voljo 718 igralnih avtomatov in 49 igralnih miz, poleg tega pa tudi tri restavracije, skrbi kar 517 zaposlenih, od tega 390 v igralništvu in 127 v gostinstvu.
V okviru predstavitve podatkov o poslovanju so v Hitu poudarili, da je po prvem letu poslovanja Perlino igralništvo z bruto realizacijo pomenilo 46 odstotkov celotne Hitove igralniške dejavnosti, zdaj pa se je povečalo že na 48 odstotkov. Perla torej ustvarja skoraj polovico igralniškega prihodka. Katja Kogej, vodja odnosov z javnostmi v Hitu, je opozorila tudi na davke in druge dajatve, ki jih mora podjetje iz Perline dejavnosti odšteti državi. Iz Perline zabaviščno-igralniške dejavnosti je država v desetih letih dobila skupaj dobre 47,7 milijarde tolarjev, od tega 20,3 milijarde prometnega davka oz. davka na igre in 27,4 milijarde tolarjev posebnega davka, torej koncesijske dajatve in igralniških pristojbin. Stopnja obdavčitve se je v minulem desetletju spreminjala, je spomnila Katja Kogej, v povprečju pa je bila igralniška realizacija v tem obdobju obdavčena s 37,7 odstotka.
Slavica Crnica via Delo

Država nima igralniške strategije

Delo - Sob, 03.04.2004
Slovenija lahko postane evropska oaza igralništva, je ob svojem nedavnem obisku pri nas govoril ameriški strokovnjak za igralništvo William R. Eadington in slovenski vladi svetoval znižanje davkov. Tudi predsednik uprave novogoriškega Hita Branko Tomažič je kot vzrok za odlašanje šest let stare zamisli o zabaviščno-igralniškem središču v Novi Gorici navedel nepripravljenost države, da bi največjo turistično naložbo pri nas v zadnjih letih podprla z ustreznimi olajšavami. Čeprav na ministrstvu za finance trdijo, da »strateške usmeritve iz obstoječih dokumentov že sedaj omogočajo uresničitev koncepta, ki ga slovenskemu igralništvu predlaga Eadington, da pa mora za to obstajati ustrezen podjetniški interes«.
Temeljni dokument razvoja slovenskega igralništva v zadnjem desetletju je skoraj osem let stara strategija, ki določa, da naj bi bila »igralniška ponudba v Sloveniji predvsem izvozno usmerjena in zgoščena v igralniško-zabaviščnih centrih in v izrazito turističnih območjih«. Ob spremembah in dopolnitvah zakona o igrah srečo, ki so znižale stopnje za obračun koncesijske dajatve od prirejanja posebnih iger na srečo, smo predlani v okviru strategije slovenskega turizma dobili še posebno blagovno znamko Slovenija – dežela iger. To naj bi naša država, tako namreč pravi strategija, postala z ustrezno davčno politiko, ki bo omogočila postavitev velikega igralniško-zabaviščnega centra na območju Nove Gorice.
Slovenija – dežela iger
Dve leti pozneje je prišla v Slovenijo novica, da bo takšen center namesto na Okroglici, kjer je Hit zanj že kupil zemljišče, stal na Madžarskem, v bližini tromeje s Slovenijo in Avstrijo. Predsednik Hitove uprave sicer še vedno dvomi, da bo naložba uspela tudi Madžarom, saj so davki tam še višji kot pri nas. Kljub temu pa opozarja, da bo prej ali slej na podobno zamisel prišel še kdo v soseščini. »Pripravili smo izhodišče za predlog o spremembi igralniške zakonodaje in ga tudi predstavili na finančnem ministrstvu. Pri tem smo se naslonili na strategijo slovenskega turizma, ki govori tudi o pogojih za razvoj velikih zabaviščnih centrov. Državi želimo dopovedati, da je zanje smiselno izpolniti pogoje, ki zdaj niso izpolnjeni,« pojasnjuje Branko Tomažič.
V Hitu želijo sedanjo progresivno obdavčevanje zamenjati z degresivnim. »Jasno smo povedali, da ne želimo plačevati manjših davkov kot doslej. Nižje davke bi plačevali šele nad ravnijo zdajšnjih plačanih davkov. Lani smo tako skupno plačali 11,6 milijard tolarjev iz naslova davka na igre na srečo in koncesijskih dajatev ob v povprečju 33-odstotnem davku. Ta znesek bi ostal, od prihodkov nad to mejo pa bi po našem predlogu plačevali skupno 10-odstotni davek na bruto promet,« predlaga Tomažič. S sprejetim Hitovim predlogom bi si tako država po njegovem mnenju zagotovila zadržanje in povečanje davkov, podjetje pa bi bilo stimulirano za velike naložbe, ki ne bi bile več »poslovni samomor«, izjemno korist pa bi imel od tega tudi slovenski turizem.
Skupaj s prispevki in taksami je Hit lani v proračun plačal več kot 20 milijard tolarjev, brez prištetega davka na dobiček. »Podjetniški interes za takšen center že zdaj obstaja, a je ob zdajšnjih davkih neuresničljiv. Kdor trdi nasprotno, bodisi ni poslušal bodisi ni razumel, kaj je hotel povedati Eadington,« je še dodal Branko Tomažič.
Kaj menijo v Casinoju Portorož in Casinoju Bled
Po mnenju Aleš Dobravca, direktorja Casinoja Portorož, se je odnos države do igralništva sicer izboljšal, a bo morala prej ali slej znižati davke. »Od afer, ki so bile v precejšnji meri izraz nepoznavanja igralniške problematike, se je odnos spremenil v konstruktivni dialog, ki že poraja prve rezultate, recimo glede davčne in pravne regulative. Sicer pa menim, da bi morala država razumeti prednosti morebitnega dodatnega znižanja davkov,« meni Dobravc in dodaja, da bi se ugodni vplivi znižanja davkov kazali predvsem v turističnih naložbah, ki bi prinesle veliko več od samega vložka.
Bolj kritičen je Marjan Tomažič, prvi mož Casinoja Bled. »Država nima strategije do igralništva. Dokaz je visoka koncentracija igralnic in igralnih salonov. Za območje Slovenije, dela Avstrije, dela Italije in dela Hrvaške smo odprli že skoraj 60 igralniških hiš. Posledice se že kažejo v problemih poslovanja v manjših igralnicah, prav tako v salonih. Posledice socialnih problemov pa se bodo še pokazale,« meni Tomažič.
Kaj pomeni glas Slovenske turistične organizacije
Da sedanja progresivna davčna stopnja, ki bolj obremenjuje uspešnejša igralniška podjetja, ne spodbuja njihovega nadaljnega razvoja, meni tudi Karmen Novarlič iz Slovenske turistične organizacije. »Visoka progresivna koncesijska lestvica ne omogoča igralniškim družbam, da bi te lahko akumulirale sredstva za večja razvojna vlaganja. Slednja pa potrebujejo, saj bodo le tako obdržala prednost pred konkurenco sosednjih držav,« meni Novarličeva in opozarja tudi na pomanjkljivosti v sedanjem sistemu koncesijske dajatve. »Njen glavni namen je po zakonodaji vlaganje v turistične projekte in infrastrukturo, v resnici pa se jih kar 48 odstotkov steka neposredno v državni proračun. Učinkoviteje bi bilo, če bi del teh sredstev koncesionarji neposredno vložili v turistične investicije, ki bi vplivale na turistično ponudbo in na dvig konkurenčne sposobnosti in privlačnosti igralništva,« dodaja Novarličeva.
Primož Cirman via Delo

Podatki za leto 2003

Delo - Pet, 05.03.2004
Na včerajšnji seji, ki je trajala dobrih pet ur, je nadzorni svet Hita razpravljal o lanskih poslovnih rezultatih in uresničevanju letošnjega naložbenega načrta. Imenoval je tudi upravo družbe za naslednje petletno obdobje, vendar ne v celotni sestavi. Predsednik uprave Hita bo tudi v novem mandatnem obdobju Branko Tomažič, ki je kot mandatar nadzornemu svetu za člana predlagal Silvana Križmana. Nadzorni svet, ki je delo dosedanje uprave Hita ocenil kot zelo uspešno, je njegov predlog tudi sprejel.
Pavel Pirc, predsednik nadzornega sveta, je po seji povedal, da bo Branko Tomažič predlog za tretjega člana uprave nadzornemu svetu predstavil na seji v maju. Na vprašanje, ali menda v Hit res prihaja iz Trsta odhajajoči generalni konzul Črtomir Špacapan, je Pavel Pirc odgovoril, da gre za napačno informacijo. Enako je zagotovil tudi Branko Tomažič. Za zdaj pa tudi še ni znano, kdo bo četrti član uprave, namreč tako imenovani delavski direktor. Nezaupnice, ki jo je sedanjemu delavskemu direktorju januarja izrekel svet delavcev, nadzorni svet ni potrdil; predlog za odpoklic ni bil dovolj utemeljen, je povedal Pavel Pirc, zato je nadzorni svet zahteval dodatna pojasnila o razlogih in odločitev o četrtem članu uprave torej odložil.
Nadzorni svet je včeraj tudi podprl razvojne načrte Hita in potrdil rezultate lanskega poslovanja. Branko Tomažič je za javnost povedal, da je Hit presegel poslovne načrte. Bruto prihodki so znašali 43,5 milijarde tolarjev, kar je za 8 odstotkov več kot predlani, bruto dobiček, ki znaša 3,8 milijarde tolarjev, pa je bil kar za 87 odstotkov večji kot leta 2002. V državno blagajno je Hit lani prispeval zgolj z igralniškimi dajatvami 11,6 milijarde tolarjev, torej 6 odstotkov več kot predlani, skupaj z vsemi drugimi davki (brez davka na dobiček) pa kar 20,7 milijarde.
Slavica Crnica via Delo

Hit in občina skupno za razvoj

Delo - Tor, 09.12.2003
»Med Hitom in novogoriško mestno občino je bilo doslej premalo sodelovanja,» je na zadnji seji novogoriškega mestnega sveta opozoril Branko Tomažič, predsednik uprave največjega (po ustvarjenem prihodku in dobičku ter številu zaposlenih) novogoriškega in hkrati največjega slovenskega igralniškega podjetja. Odslej pa naj bi podjetje in občina, ki je med drugim lastnica dobrih 15 odstotkov Hitovega premoženja, skupaj snovala in uresničevala turistični razvoj.
Mestni svetniki so namreč podprli predlog Hitovega vodstva za uskladitev razvojnih vizij občine in podjetja, s katerimi naj bi oblikovali celovito goriško turistično ponudbo. Zato bo občina kmalu dobila tudi svet za turizem kot strokovni posvetovalni organ.
V predstavitvi predloga z naslovom Goriška turistična destinacija kot rezultat sinergije razvojnih vizij mestne občine Nova Gorica in Hita je Branko Tomažič mestnim svetnikom med drugim povedal, kolikšen je prispevek Hita k družbenemu in gospodarskemu razvoju občine. Hit je, je opozoril predsednik njegove uprave, lani za novogoriški proračun ustvaril več kot 1,8 milijarde tolarjev, od tega je skoraj 1,2 milijarde koncesijske dajatve, 325 milijonov tolarjev iz dohodnine (1320 zaposlenih – od skupaj 1550 – na območju novogoriške občine je lani zaslužilo skoraj 2,7 milijarde tolarjev), 200 milijonov za prispevke za uporabo stavbnega zemljišča, 45 milijonov iz dobička in 13 milijonov tolarjev s turistično takso. Poleg neposrednih dajatev v občinski proračun pa Hit prispeva tudi precej denarja za druge javne potrebe, je zatrdil Branko Tomažič; prispevki za sponzorstvo, donatorstvo, za urejanje okolja vsako leto dosežejo približno 200 milijonov tolarjev. Pomembno pa je tudi, je poudaril, da ima Hit kar 415 dobaviteljev s sedežem v novogoriški občini.
»Družba Hit si želi veliko več vlagati v razvoj, vendar nam zaradi zaostrenih tržnih razmer in zaradi visokih in progresivnih davčnih obremenitev to ne uspeva v tolikšni meri, kot si želimo in kot bi bilo treba vložiti v razvoj naše ponudbe, da bi izkoristili možnosti, zadostili pričakovanjem in zahtevam trga ali vsaj ohranili zdajšnji tržni položaj,« je opozoril Branko Tomažič in zatrdil, da je glavni razvojni projekt Hita prav razvoj in povečanje konkurenčnosti turistične ponudbe Goriške. Mestnim svetnikom pa je med drugim zagotovil: »Naše naložbe bomo seveda sami uresničevali, želimo pa si sodelovanja z občino, kjer je mogoče.« Predsednik uprave Hita pa je med drugim opozoril, da si je tudi Hit prizadeval, da bi del koncesijske dajatve dobile občine, da pa doslej za turizem ni bil namenjen niti tolar iz koncesije, ki se je stekala v občinski proračun.
Svetniki, ki so v razpravi med drugim ugotavljali, da je skrajni čas za skupno načrtovanje (turističnega) razvoja, so prav porabi koncesijskega denarja namenili precej pozornosti. Ivo Hvalica, ki je najprej opozoril, da je bil predlagatelj spremembe zakona o igrah na srečo, s katero so občine dobile del koncesije, je zahteval, da mora biti poraba strogo namenskega koncesijskega denarja vsaj odslej pregledna. Čeprav so posamezni svetniki podvomili, da bo sklep o sodelovanju s Hitom učinkovit, nekateri pa tudi opozorili, da gospodarski razvoj občine ne bi smel temeljiti le na eni sami dejavnosti, so pobudo Hita sprejeli, z njo pa tudi obveznost, da bodo v razvojnem programu namenili denar za projekte s področja turizma in izobraževanja, prijavljene na razpis strukturnih skladov EU.
Slavica Crnica via Delo

Hit: rezultati poslovanja v letu 2002

Delo - Pon, 23.06.2003
Hit, največje slovensko podjetje z igralniško dejavnostjo, je tudi lani uspešno poslovalo. Kljub zmanjšanju števila obiskovalcev v igralnicah je podjetje ustvarilo več prihodkov in tudi čisti dobiček je bil občutno večji.
Ugodna gibanja pa se kažejo tudi v poslovanju v letošnjih prvih mesecih; do konca aprila je bil obisk v igralnicah večji, rezultati poslovanja pa so bili boljši, kakor so v Hitu načrtovali. Ugotovitve so iz razprave o poslovnem poročilu, ki ga je vodstvo Hita predstavilo na zadnji seji nadzornega sveta. Nadzorni svet je sprejel letno poročilo in potrdil uspešnost poslovanja v prejšnjem letu, v katerem je podjetje imelo za 40,1 milijarde tolarjev bruto realizacije, in torej za 7,8 odstotka več kot predlani.
Z igralniško dejavnostjo je Hit ustvaril 154 milijonov evrov, z gostinskimi storitvami pa 4,6 milijarde tolarjev. Bruto donos iz poslovanja je presegel 34 milijard. Lanski čisti dobiček, ki je znašal 1,9 milijarde tolarjev, pa je kar za 41 odstotkov večji od predlanskega. Vodstvo Hita je nadzorni svet seznanilo tudi s podatki o obisku v igralnicah. V igralnicah Hita je bilo lani približno poldrugi milijon gostov. To pomeni za tri odstotke manj kakor prejšnje leto. Predsednik uprave Hita Branko Tomažič je opozoril, da je število obiskovalcev, ki v igralnice prihajajo predvsem iz Italije, vendarle ugodno za Hit, če upoštevamo podatek, da se je lani obisk v italijanskih igralnicah zmanjšal za šest odstotkov.
Vodstvo Hita je v predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov med drugim poudarilo tudi veliki prispevek podjetja v državno blagajno. Hit je lani zgolj za dajatve iz igralniške dejavnosti namenil 10,9 milijarde tolarjev, za vse prispevke, davke in dajatve državi pa je odštel 19,8 milijarde tolarjev.
Slavica Crnica via Delo

Oprostilna sodba za Danila Kovačiča

Delo - Sre, 14.07.2004
Kovačič je pravnomočno oproščen vseh kaznivih dejanj, povezanih s sklenitvijo posojilnih pogodb v letih 1991 in 1992 z družbama Hit International in Hit Consulting.
Okrožno sodišče v Novi Gorici je prejelo sodbo, s katero je višje sodišče v Kopru nekdanjega direktorja igralniške družbe Hit Danila Kovačiča oprostilo obtožbe, da je zlorabil svoj položaj in pomagal drugemu pridobiti večjo premoženjsko korist. To naj bi storil s sklenitvijo dveh posojilnih pogodb v letih 1991 in 1992, na podlagi katerih naj bi družbama Hit International, d. o. o., in Hit Consulting, d. o. o., omogočil protipravno premoženjsko korist v skupni vrednosti 53 milijonov tolarjev.
Z izdano sodbo je Danilo Kovačič pravnomočno oproščen vseh kaznivih dejanj v tem postopku, kljub »zmagi« v Kopru pa je njegov zagovornik spomnil, da teče proti nekdanjemu direktorju Hita še kazenski postopek, o katerem bo odločilo vrhovno sodišče.
Zoper Danila Kovačiča in 34 drugih, v glavnem vodilnih gospodarstvenikov na Goriškem, je okrožno državno tožilstvo 12. septembra 1997 vložilo obtožbo, v kateri je Kovačiču očitalo šest kaznivih dejanj, povezanih z nepravilnostmi pri lastninjenju družbe Hit, d. o. o., in nepravilnostmi pri odkupu zdajšnjega hotela Perla. Skupaj z drugimi obdolženimi naj bi bil storil tudi kaznivo dejanje zlorabe pooblastil pri trgovanju z deviznimi pravicami v nekdanji SFRJ, z zlorabo položaja pa pridobil protipravno premoženjsko korist družbama Hit International, d. o. o., in Hit Consulting, d. o. o.
Kot je povedal Kovačičev zagovornik Gregor Veličkov, ki nekdanjega direktorja Hita zastopa zadnji dve leti, je senat okrožnega sodišča v Novi Gorici v aprilu 2002 spoznal Kovačiča za krivega za ti zadnji dve kaznivi dejanji (Hit International & Hit Consulting) in mu izrekel enoletno zaporno kazen ter denarno kazen v višini treh milijonov tolarjev. Zoper tožbo sta se pritožila Kovačičev odvetnik, ki je vseskozi trdil, da očitana dejanja nimajo znakov kaznivosti, in okrožno državno tožilstvo, ki je zahtevalo višjo denarno kazen.
Kljub oprostilni sodbi pa Kovačiču še vedno grozijo štiri leta zapora zaradi zlorabe pooblastil pri trgovanju z deviznimi pravicami, ki mu jo je izreklo novogoriško sodišče, pred dvema letoma pa jo je potrdilo koprsko višje sodišče. Ta sodba ni uresničena, ker je Kovačičev odvetnik na vrhovno sodišče vložil pritožbo oziroma zahtevo po varstvu zakonitosti, odgovor pa pričakuje jeseni.
Nace Novak
via Delo

V Hitu so odkrili veliko krajo žetonov

Delo, 6.10.2001

V Hitovi igralnici Park so v četrtek zvečer prijeli četverico, ki je organizirano kradla žetone in jih unovčevala. Štiri osumljence, med njimi tri uslužbence Hita, so pridržali, preiskava pa še teče, so novinarjem včeraj sporočili iz Hita in PU Nova Gorica. Po dosedanjih podatkih naj bi jim uspelo unovčiti za 128 milijonov lir žetonov.
Odkritje je posledica akcije službe Hitove video kontrole in novogoriških kriminalistov. Silvan Križman, član Hitove uprave, je poudaril, da tehnično in metodološko dobro razvit video nadzor ni le orodje za pregon goljufij, ampak tudi jamstvo za korektno in kakovostno izvajanje iger na srečo ter zaščito gostov in zaposlenih.
Novogoriški kriminalisti so najprej prijeli 39-letnemu V. B., 27- letnemu B. V. in 30-letni R. K., vsi so iz Nove Gorice ali okolice in redno zaposleni v igralnici Park. Kmalu za tem so prijeli še pomagača, nezaposlenega 39-letnega R.S. iz Renč. Dosedanja preiskava je ugotovila, da so si zaposleni že dalj časa pri svojem delu v igralnici usklajeno prisvajali igralniške žetone. Glavno vlogo naj bi imel 39-letni V. B., saj si brez njegovega delovanja druga dva ne bi mogla žetonov prisvajati na tako lahek način. Žetone sta dajala V. B., ta jih je izročal R. S., ki je prihajal z njimi v igralnico in jih menjaval v gotovino, čeprav sploh ni igral. Žetone je zamenjal takoj po prihodu v igralnico in je potem takoj tudi odšel. Doslej so odkrili, da so si prilastili 140 žetonov v apoenih po milijon lir, unovčili pa so jih 128. Nekaj so jih našli tudi pri osumljenih.
Četverico so ovadili za poneverbo, pri kateri je bila pridobljena velika premoženjska korist in jo izročili preiskovalnemu sodniku. V Hitu so tri zaposlene suspendirali in uvedli disciplinske postopke.
Boris Šuligoj
via Delo

Branko Tomažič: Na Karibih se nismo opekli

Hit je z igralnico na Karibih izgubil nekaj čez 200 milijonov tolarjev, in ne več milijonov evrov - kot pravi neuradni vir Financ -, je zagotovil predsednik uprave Branko Tomažič. Za podvig v Peruju pa pravi, da imajo v Hitu znanje in ugled.

"Videli bomo, ali bomo na anonimke v prihodnje sploh še odgovarjali," je bil jezen Branko Tomažič, prvi mož novogoriške igralniške družbe, ki meni, da je Hit vse prevečkrat tarča zlonamernežev, da bi se z njimi ukvarjali. Neimenovani vir Financ je Hitu napovedal, da se bo v Peruju prav tako opekel, kot se je na Karibih, kjer naj bi zašel v izgubo nekaj milijonov evrov.

Hitu je, po navedbah iz anonimke, igralnico podtaknil nizozemski igralničar hrvaškega rodu Zvonko Štajner, ki naj bi se že sam pred tem opekel z njo. To Tomažič ostro zavrača in pojasni, da so v odvisno družbo Hit Netherlandes Antilles na otoku Bonaire vložili 46 milijonov tolarjev, družba pa je v slabih dveh letih delovanja ustvarila 170 milijonov tolarjev izgube. Glavna razloga za slabo poslovanje sta bila turistični mrk po 11. septembru leta 2001 (ko so igralnico odprli) in politično-ekonomska kriza v Venezueli leta 2003. Družba Hit Netherlades Antilles miruje.

V Peru z znanjem in ugledom

Skupaj z ameriško igralniško družbo, ki je bila Hitova konkurenca na karibskem otoku Bonaire, so načrtovali projekt na karibski Arubi, vendar je zadeva propadla, ker so pričakovali stečaj in nakup igralnice. "Hit se odloča za Peru, ker ima znanje in ugled poštenega poslovnega partnerja," je zagotovil Tomažič.
via Finance

Panamsko podjetje znova v spor s Hitom

Nova Gorica,19.1.05
Na novogoriškem okrožnem sodišču bo jutri obravnava okoli 400 tisoč evrov vrednega spora med panamsko turistično družbo Sati SA in novogoriškim Hitom. V tožbi Sati Hitu očita odpoved pogodbe v nasprotju s pogodbenimi določbami. "Sati SA naj bi bilo neko turistično podjetje, ki je pred letom 1990 med drugim opravljalo tudi dejavnost posojilne službe. Natančneje, posojalo je igralcem in je imelo s Hitom tudi pogodbo, po kateri je bilo upravičeno do določene provizije," je povedal prokurist Hita Srdan Tovornik. Kot je dejal, je Hit pogodbo odpovedal. Sati SA je seveda menil, da je Hit pogodbo odpovedal predčasno, zaradi česar naj bi v času od pretrganja do preteka pogodbe utrpel 400 tisoč evrov oziroma okoli sto milijonov tolarjev škode. Toliko zahteva tudi za poravnavo. Na vprašanje, ali so pripravljeni Satijevo ponudbo sprejeti, Tovornik pravi, da bodo raje počakali na odločitev sodišča. To bo jutri najverjetneje določilo izvedenca ekonomske stroke. Hit je namreč tožbo enkrat že dobil, a je višje sodišče odločitev razveljavilo in poslalo v novo odločanje.

Hit pričakuje vladno podporo v sporu z Avstrijo

"Pričakujemo, da bo nova vlada ugotovila, da avstrijska država, ki je prepovedala oglaševanje tujih igralnic, neupravičeno ščiti domačega ponudnika," pravi Tilen Majnardi iz Hita. Predsednik Hitove uprave Branko Tomažič je v intervjuju za Finance nedavno napovedal, da bodo uporabili vsa pravna sredstva v boju proti avstrijskemu predpisu, ki po njegovem ni v skladu z evropskimi smernicami. Avstrijsko ministrstvo za finance je pojasnilo, da je evropsko sodišče leta 2003 odločilo, da se zakonodaja o igrah na srečo v vseh državah članicah izvaja avtonomno, kar po njihovem mnenju pomeni, da je prepoved oglaševanja tujih igralnic dovoljena. Majnardi dodaja, da že več mesecev zaman čakajo na pisno obrazložitev avstrijskega ministrstva, na podlagi katere bi se lahko pritožili. Povedal je tudi, da imajo težave predvsem z manjšimi avstrijskimi mediji, medtem ko se večji prepovedi, ki se jim zdi neutemeljena, ne držijo. Hit je tudi pokrovitelj dveh avstrijskih hokejskih klubov, Kaca iz Celovca in VSV iz Beljaka.(via Finance)

Hit si ogleduje Peru

V Hitu razmišljajo o odprtju nove igralnice v Cuscu v Peruju, je potrdil Tilen Majnardi, predstavnik za stike z javnostmi. Razlog so nizke dajatve. Novo vlado so sicer seznanili z njihovim predlogom davčnih olajšav pri strateških vlaganjih.

"Peru za nas ni eksotična lokacija. Pomembno je, da nam ponuja ugodne poslovne pogoje, predvsem kar zadeva davčne in koncesijske dajatve," pojasnjuje Majnardi. O višini predvidene naložbe v perujskem mestu Cusco ni želel govoriti, saj končne odločitve o tem še ni. Dodal je, da so v igri še vedno tudi Karibi, kjer je Hit že imel igralnico.

Majnardi je poudaril, da so tako oddaljene igralnice za javnost zanimive, vendar manj pomembne v Hitovih prihodkih. Pomembno večjo naložbo letos načrtujejo v prenovo kompleksa hotela Park, kamor bodo vložili okoli pet milijard tolarjev.

Ob nižjih dajatvah bi se Hit širil tudi v Sloveniji.
"Širitev pri nas ni zanimiva zaradi previsokih dajatev, ki jih moramo plačevati državi, te pa progresivno naraščajo s prometom," pravi Majnardi. Po njegovih besedah so tako prejšnji kot zdajšnji vladi predlagali znižanje dajatev pri strateških naložbah, saj jih sicer ne bo. Odgovora še niso dobili. Primer take strateške naložbe bi bil zabaviščno-igralniški center, vreden okoli 100 milijonov evrov, ki ga je Hit že pred časom načrtoval na Goriškem. "Predlagamo, da bi za dodatne prihodke, ki bi jih dobili od strateške naložbe, veljala nižja stopnja dajatev. ( via Finance)
Odmev:
Takoj naslednji dan je prišlo sporočilo iz Hita:

V navedenem članku novinarka Nataša Ručna navaja trditev, "da je Hit novo vlado seznanil s predlogom davčnim olajšav pri strateških vlaganjih". Ker je prišlo do očitnega nesporazuma v komunikaciji z novinarko, podajamo pojasnilo.

Hit je na podlagi strategije slovenskega turizma 2002-2006, ki jo je sprejela vlada leta 2002, pripravil predloge za spremembe zakonodaje in jih v letu 2004 predstavil ministrstvu za finance oziroma tedanjemu ministru za finance Dušanu Mramorju. Strategija slovenskega turizma 2002-2006 je namreč igralniško zabaviščni turizem opredelila kot enega izmed stebrov razvoja slovenskega turizma v srednjeročnem obdobju, za dosego ciljev strategije pa je vlada opredelila tudi nujnost ustreznih razvojnih spodbud.

Dejstvo, ki smo ga pojasnili novinarki, je, da od vlade (stare in nove) nismo dobili nobenega odgovora na naše predloge. V primeru nove vlade je to, glede na kratko obdobje delovanja po volitvah, tudi logično. Kakšnih posebnih seznanitev oziroma predstavitev naših predlogov v primeru nove vlade pa za zdaj ni bilo.

Dejstvo, ki ostaja enako pri stari in novi vladi, je, da brez ustreznih konkretnih ukrepov, ki so na strateški ravni opredeljeni v strategiji slovenskega turizma, vse strategije ostajajo le prazne črke na papirju.

mag. Tilen Majnardi, vodja korporativnega komuniciranja, Hit
(via Finance)

Družba Hit kupila družbo Kompas Hoteli

Dnevnik,Ponedeljek, 15.11.2004
Družba Hit je v okviru javne ponudbe za odkup delnic družbe Kompas Hoteli, ki se je zaključila 11. novembra, pridobila 97,35 odstotkov delnic omenjene družbe. Družba Kompas Hoteli naj bi poslovala kot samostojna pravna oseba z obstoječim vodstvom in nespremenjenim številom zaposlenih, po prevzemu pa bodo na podlagi analiz opredelili najustreznejšo organizacijsko obliko delovanja Hitovih odvisnih družb v Kranjski Gori, so danes sporočili iz Hita.
Skupina Hit, ki ima zdaj v Kranjski Gori 1300 hotelskih ležišč, skupaj z ostalimi hotelskimi zmogljivostmi doma in tujini pa več kot 2100 ležišč, naj bi oblikovala enotno usklajeno ponudbo v zgornjesavski dolini in si prizadevala za skladen razvoj turistične destinacije Kranjska Gora. Pri čemer pričakujejo, da bodo razvoju kakovostno sledili tudi ostali najpomembnejši dejavniki razvoja turistične regije, predvsem občina Kranjska Gora in Žičnice Kranjska Gora ter ostali ponudniki turističnih, gostinskih in trgovskih storitev, ki so povezane s turističnim razvojem.
Le na ta način bo mogoče turistično ponudbo dvigniti na raven, ki bo konkurenčna sosednjim turističnim centrom. Gradnja športne dvorane v Kranjski Gori bo ena izmed nujnih pridobitev, menijo. Družba Hit sicer v letošnjem letu nadaljuje z intenzivno investicijsko aktivnostjo. 19. novembra bo odprla igralni salon Casino Dama v Gornji Radgoni, po novem letu pa se bo pričela obnova igralniško zabaviščnega centra Park v Novi Gorici, so še sporočili iz podjetja.

Konec tedna odprli novi igralnici v Moravskih Toplicah in Rogaški Slatini

Dnevnik,
Ponedeljek, 17.12.2001
V prenovljenem hotelu Donat je družba Hit iz Nove Gorice v petek zvečer odprla novo igralnico z 90 igralnimi avtomati, štirimi mizami za ameriško ruleto in prav toliko mizami za igre s kartami. Hit je za naložbo odštel okoli 130 milijonov tolarjev.

Igralnica, urejena v mediteranskem slogu, je v prostorih nekdanje kavarne in se razprostira na dobrih 400 kvadratnih metrih. Ker je precej večja od prejšnje, v Hitu pričakujejo približno dvajset odstotkov večji obisk, na voljo pa je tudi prireditveni prostor, ki naj bi omogočal še več zabave.

Ruleta se vrti tudi v Pomurju
V petek zvečer so zelo slovesno za izbrane goste odprli tudi vrata v Casino 3000 v Moravskih Toplicah. Gre za skupno naložbo Casinoja Maribor in Zdravilišča Moravske Toplice. Prvi je pri uradu za nadzor prirejanja iger na srečo pri ministrstvu za finance dobil petletno koncesijo z možnostjo podaljšanja, zatem sta oba partnerja uresničila naložbo, vredno 400 milijonov tolarjev. Casino so zasnovali tako, da bosta v prihodnje možni razširitev in obogatitev.

V 800 kvadratnih metrov veliki igralnici v kletnih prostorih Term 3000 je 49 igralnih aparatov, štiri ameriške rulete in štiri mize za igre s kartami. Hkrati lahko svojo srečo preskuša okoli 70 igralcev. V prostoru je tudi oder za zabavne prireditve, na katerem so ob odprtju prepevali in plesali, artisti pa so bruhali ogenj.

Družabnika verjameta, da bosta prihodnje leto privabila v Casino 3000 veliko gostov iz Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter iz širše pomursko-štajerske regije in leta 2002 ustvarila 450 milijonov tolarjev prihodka. V Casinoju 3000 bo dobilo zaposlitev 30 delavcev večinoma iz bližnje okolice, občina Moravske Toplice pa si razen novih zaposlitev obeta prihodke tudi od 50-odstotnih koncesijskih dajatev.

Komentar skupine za pregledno igralništvo
Hit je želel prevzeti mariborsko igralnico, vendar je prišlo do upora in odgovor mariborčanov je bil odprtje igralnice v Moravskih Toplicah. Tako se je Casino Maribor skušal otresti neželjenega snubca, ki bi ob nakupu večinskega deleža takoj zamenjal nadzorni svet in upravo. Znano je namreč bilo, da Hit ne odobrava igralnice v M.Toplicah na povsem neprimerni lokaciji v kleti. Njeno odprtje je hkrati tudi pomenilo, da je nakup mariborske igralnice s tem postal veliko dražji. Napoved o 450 milijonih prometa je bila popolnoma zgrešena. V letu 2002 je igralnica navrgla le 100 milijonov, kar je pomenilo izgubo.

Hitove lovke vse do Antilov

Dnevnik,Sobota, 7.7.2001
NOVA GORICA, 7. - V kratkem naj bi novogoriški Hit podpisal pogodbo z lastniki (gre za eno najbogatejših nizozemskih družin) o najetju prostorov, odkupu obstoječe opreme in upravljanju igralnice na otoku Bonaire, na Nizozemskih Antilih. Ustanovitev družbe na tem karibskem otoku - naložba je ocenjena na 100.000 dolarjev - je na včerajšnji seji podprl tudi nadzorni svet.

"Naše znanje moramo unovčiti. Domači trg je premajhen. Na otoku Bonaire bomo imeli 90 igralnih avtomatov in šest igralnih miz, igralnica pa naj bi bila nekakšna učilnica za večji prodor na tamkajšnjem igralniškem trgu. Na enem tamkajšnjih otokov, kjer je že avstrijska igralnica, pa načrtujemo nakup hotela, dokapitalizacijo le-tega in s tem pridobitev koncesije," je povedal Branko Tomažič.

Po besedah predsednika uprave in potrditvi predsednika nadzornega sveta, Črtomirja Špacapana, je nadzorni svet včeraj dal tudi soglasje za nakup hotela Maestral v Pržnem v Črni gori in za ustanovitev družbe v večinski lasti Hita s sedežem v Črni gori. Za nakup hotela - pogodbo bodo podpisali s HTP Budvanska rivijera in vlado Črne gore - bodo plačali 9,5 milijona mark, poleg hotela pa bodo pridobili tudi 3600 kvadratnih metrov pokritih površin in 14.000 kvadratnih metrov zemljišča na izredni lokaciji. Hkrati pa bodo kupili tudi koncesijo za 15 let.

Novembra naj bi naložba stekla. V prvi etapi naj bi obnovili del hotela in uredili igralnico. Računajo predvsem na italijanske goste. Na avstrijske goste pa računajo z izgradnjo igralnice v Mariboru. Za ta namen bodo odkupili navadne delnice družbe Casino Maribor d.d. Tako bodo pridobili 2085 delnic od Kapitalske družbe d.d. in prav toliko od Slovenske odškodninske družbe d.d