sobota, januar 29, 2005

10 let Perle

Delo - Pet, 14.11.2003
Z dejavnostjo v Perli, ki je največje igralniško-zabaviščno središče Hita in hkrati med največjimi tovrstnimi v Evropi, urejenimi po vzoru igralnic v središču ameriškega igralništva Las Vegasu, so v desetih letih iztržili za dobrih 140 milijard tolarjev (tolikšna je skupna bruto realizacija), in sicer večino v devizah, od tega kar 126,5 milijarde tolarjev zgolj z igrami na srečo, ostalo pa z gostinsko dejavnostjo. Odločitev podjetja Hit za naložbo v takrat novo obliko turistične in predvsem – za Slovenijo in Evropo – nove in razvejene igralniške ponudbe, se je v minulem desetletju nedvomno pokazala kot gospodarsko upravičena.
Vodstvo Hita je pred včerajšnjo slovesnostjo ob 10. obletnici odprtja Perle predstavilo podatke, ki potrjujejo uspešnost dejavnosti tega novogoriškega igralniško-zabaviščnega središča. Perlo je v desetih letih obiskalo kar 8.250.000 gostov, največ med njimi iz Italije. Delež italijanskih gostov je pravzaprav vsa minula leta presegal 90 odstotkov; v prvem letu je njihov delež znašal 93, zdaj pa dosega 91 odstotkov. Obiskovalcev iz Slovenije je zdaj približno 6, vseh drugih pa 3 odstotke. Za celovito ponudbo v Perli, v kateri je obiskovalcem zdaj – po uresničeni naložbi v nove prostore in povečanje igralniških zmogljivosti pred dvema letoma – na voljo 718 igralnih avtomatov in 49 igralnih miz, poleg tega pa tudi tri restavracije, skrbi kar 517 zaposlenih, od tega 390 v igralništvu in 127 v gostinstvu.
V okviru predstavitve podatkov o poslovanju so v Hitu poudarili, da je po prvem letu poslovanja Perlino igralništvo z bruto realizacijo pomenilo 46 odstotkov celotne Hitove igralniške dejavnosti, zdaj pa se je povečalo že na 48 odstotkov. Perla torej ustvarja skoraj polovico igralniškega prihodka. Katja Kogej, vodja odnosov z javnostmi v Hitu, je opozorila tudi na davke in druge dajatve, ki jih mora podjetje iz Perline dejavnosti odšteti državi. Iz Perline zabaviščno-igralniške dejavnosti je država v desetih letih dobila skupaj dobre 47,7 milijarde tolarjev, od tega 20,3 milijarde prometnega davka oz. davka na igre in 27,4 milijarde tolarjev posebnega davka, torej koncesijske dajatve in igralniških pristojbin. Stopnja obdavčitve se je v minulem desetletju spreminjala, je spomnila Katja Kogej, v povprečju pa je bila igralniška realizacija v tem obdobju obdavčena s 37,7 odstotka.
Slavica Crnica via Delo